Mešani pevski zbor

Zbor Jacobus Gallus iz Trsta prireja od leta 1991 vsako leto v predbožičnem času zborovsko božično revijo, ki je vsako leto v drugi cerkvi na Tržaškem. Na njej najprej nastopi zbor gostitelj Jacobus Gallus, nato pa še dva zbora gosta, izbrana med zbori, s katerimi ima zbor Jacobus Gallus koncertne izmenjave. Doslej je na tej reviji nastopilo več kot dvajset zborov iz Italije, Slovenije in Avstrije.

Na božičnih revijah in drugih božičnih koncertih zbor Jacobus Gallus izvaja skladbe različnih narodov v sedmih jezikih, vendar tudi na teh nastopih skuša vrednotiti predvsem slovenske tržaške ustvarjalce. Tako je nastal program za to ploščo, na kateri so božične pesmi tržaških skladateljev iz notnih izdaj od druge svetovne vojne do današnjih dni ter še nove neobjavljene skladbe.

Izid plošče so omogočili Glasbena matica, Slovenska prosveta, Zveza cerkvenih pevskih zborov, Zveza slovenskih kulturnih društev, Mladika.

Elektronske orgle je prijazno posodil Herman Antonič, pri dokončnem zvočnem oblikovanju je sodeloval Janko Sluga.

Vsem se zbor Jacobus Gallus iskreno zahvaljuje.

Vsebina:

2 - sopran solo in duet Tamara Stanese in Nataša Gregori
8 - sopran solo Mojca Devetak
9 - sopran solo Irene Obreza
1, 2 - trio kljunastih flavt Tamara Giorgi, Nives Košuta, Irina Perosa
3,4, 5, 7,8,10 - organist Štefan Bembi

Posneto v sezoni 2003/04 na Glasbeni matici v Trstu
Tonski mojster: Antonio Lapel, Trst
Montaža: Marjan Jevnikar, Studio Trak, Trst
© Copyright MLADIKA, 2004

Prve tri pesmi so iz zbirke Božične pesmi, ki jo je izdala Slovenska prosvetna zveza v Trstu leta 1946. To je drobna, a za tisti čas - po 25-letnem fašističnem zatiranju in vojni - izredno pomembna publikacija, za katero so prispevali svoje pesmi Fran Venturini, Ivan Grbec, Vinko Vodopivec in Ubald Vrabec. V njej so izvirne skladbe, priredbe ljudskih pesmi in zapisi skladb po spominu tako v besedilu kot v glasbi, takrat očitno brez možnosti preverjanja, kdo je njihov avtor in kakšna njihova originalna partitura, saj v zbirki ni teh podatkov. Tako je npr. Grbčeva Božična povzeta po Riharjevi Na polnoči grede, napisana je za zbor brez spremljave in z medigro za “pastirske piščali” (tako dobesedno v partituri). Pastirci vstanite je v Grbčevi harmonizaciji kratka enokitična pesem, ki smo jo zaradi koncertne zaokroženosti podaljšali s triom flavt in duetom; dodani del dosledno povzema Grbčev razplet (in okus glede pastirskih piščali), razdelitev med tri flavte pa je opravila Tamara Giorgi. Venturinijeva S prejasnega neba je izvirna skladba z besedilom, značilnim za tisti Čas: “... Pozabi vsa gorja ...”.

Nadaljnje skladbe so skoraj vse iz zbirk, ki jih je izdala Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Prva zbirka z naslovom Sveta noč je izšla leta 1968 in v njej so tudi tri skladbe, nagrajene na kompozicijskem natečaju za izvirne božične pesmi, ki ga je ZCPZ razpisala leta 1967. Predsednik komisije je bil Matija Tome, nagrajene skladbe pa so bile po vrsti Božično pričakovanje, Bila je noč in Otrok v božični noči. Harejeve skladbe so doživele natis v omenjeni zbirki pa še v avtorjevih zbirkah Božične pesmi iz leta 1990 in Čuj, o preljubi sosed moj iz leta 2002. Skladbe Svetovečerna, Ana sama lučka in V hlevcu pastirskem so še neobjavljene, zadnji dve pa sta nastali leta 2002 na pobudo ZCPZ. Do tu avtorski program plošče, v katerem je razvidna tudi težnja skladateljev, da (z izjemo sestre Dolorose) segajo po besedilih domačih pesnikov. V ljudskem delu plošče sta najprej Merkùjevi priredbi dveh ljudskih pesmi iz Podutane v Benečiji, ki sta izšli v omenjeni zbirki Sveta noč: prva je beneška varianta božične zgodbe, ki je drugod po Slovenskem bolj znana v pesmi Poslušajte vsi ljudje; druga je srednjeveški božični napev, ki je objavljen v Trubarjevem zapisu v njegovem Katekizmu iz leta 1584 z naslovom Ta stara božična pesem. Tretja Merkùjeva priredba, ki je izšla v njegovi zbirki Ljudske pesmi Slovencev v Italiji (ZKOS, Ljubljana 1981), je nastala po zapisu s Solbice v Reziji; neprimerno večje število kitic, kot jih ima ta izvedba, so antifonalno peli za Svete Tri kralje pri maši med darovanjem, ko so nosili sadje k oltarju. Priredbe Ubalda Vrabca, ki jih je izdala ZCPZ v zbirki Ljudske nabožne leta 1974, pa so nastale na podlagi napevov in besedil, ki jih je zbral etnolog in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Niko Kuret, po rodu Tržačan.

Poslušajte izseke pesmi: